Kot ugotavlja tudi Nemeth (1992), je kljub trdem delu pisanje poročila bistvena in ključna naloga detektivskega oz. preiskovalnega dela. Po vsakem zaključenem mora detektiv napisati strokovno poročilo. To mora vsebovati vse potrebne podatke, informacije in drugo gradivo (kot je na primer slikovno gradivo, skice in druge priloge), ki so bili zbrani v okviru naročila stranke. Poročilo mora biti napisano izčrpno, popolno, natančno in pošteno, kot to določa Kodeks poklicne detektivske etike. Napisano mora biti pravno formalno pravilno in strokovno razumljivo.
Poročilo mora biti v glavi pravilno označeno s primerno stopnjo tajnosti[1], podpisano in žigosano (Bizjak, 2008). Poročilo z morebitnimi prilogami je končni izdelek detektiva in vsebuje pomembne informacije za stranko. Poročilo mora biti vsebinsko, dejansko, pravno in tehnično, slovnično pravilno in neoporečno. Poročilo mora biti natančno, jedrnato in mora orisati popolno sliko določenega dogodka, kršitve ipd. Preden odda detektiv poročilo stranki, si naj vzame čas in poročilo še zadnjič temeljito prebere. Prepriča naj se, da je poročilo (Nemeth, 1992): dejansko, točno, objektivno, popolno, jedrnato, jasno, oblikovno pravilno, čitljivo, napisano slovnično pravilno.
[1] Poročilo detektiva je označeno s »poslovna tajnost, zaupno«.
Literatura:
- Bizjak, N. (2008). Detektiv v izvršilnem postopku (Specialistično delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- Nemeth, C.P. (1992). Private Security and the Investigative Process. Cincinnati, OH, ZDA.
