Dolžina povprečnega trajanja odsotnosti zaposlenega zaradi mišično- kostnega obolenja se je lani v primerjavi s predhodnim letom podaljšala za več kot štiri dni.
Analiza bolniške odsotnosti v kovinski industriji, ki zaposluje prek 55.000 delavcev, kaže, da so zaposleni v kovinski industriji v letu 2015 za koriščenje bolniškega staleža porabili več kot milijon koledarskih dni ali kar 9% vseh koriščenih koledarskih dni bolniškega staleža v Sloveniji.
Četrtini izgubljenih dni so botrovala mišično-kostna obolenja, ki po številu primerov v Sloveniji že četrto leto zapored naraščajo in ki tudi na evropski ravni ostajajo najpogostejši vzrok odsotnosti z dela. Povprečno trajanje odsotnosti zaposlenega v kovinski industriji zaradi mišično-kostnega obolenja znaša 29,5 dni.
Alarmantno je, da se je dolžina trajanja v primerjavi s predhodnim letom podaljšala za več kot štiri dni.
Vsi ti podatki kažejo na potrebo po odločnem ukrepanju. Finančna obremenitev kovinske industrije zaradi bolniške odsotnosti z dela je v letu 2015 znašala 703 evre na zaposlenega, pri čemer je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kril 68 odstotkov stroškov, delodajalci kovinske industrije pa 32 odstotkov.
GZS-Združenje kovinske industrije se na pobudo svojih članov že več let ukvarja s širšo problematiko zdravja na delovnem mestu. Po širokih motivacijskih in diseminacijskih aktivnostih v prvih letih smo se v letih 2015 in 2016 osredotočili na področje ergonomije, saj fizične obremenitve na delovnih mestih prepoznavamo kot najbolj pogost vzrok kroničnih težav zaposlenih.
Strokovnjaki s tega področja so v sodelovanju z zaposlenimi v okviru projekta za promocijo zdravja na delovnem mestu 3x ZDRAVo, ki ga sofinancira ZZZS, opravili ergonomski pregled delovnega mesta, opredelili kritična področja in poiskali rešitve. Med samim izvajanjem tega dela projekta so tudi druga podjetja izkazala velik interes po tovrstnem znanju, zato smo se na njihovo pobudo odločili, da bomo te primere zbrali v pisni obliki in jih kot zbir dobre prakse predali drugim zainteresiranim podjetjem.
Knjižici, ki ponujata rešitve Nastali sta knjižici dobrih praks, Ergonomija 1 in Ergonomija 2, v katerih smo opredelili 20 značilnih delovnih procesov za panogo, kot so na primer varjenje, montaža, lasersko rezanje, krivljenje pločevine in razrez na plazmi. V sodelovanju s podjetji smo predlagali stroškovno nezahtevne ergonomske izboljšave, koristne tako za podjetja kovinske industrije kot tudi drugih predelovalnih dejavnosti, ki se soočajo s podobnimi zdravstvenimi tveganji na delovnem mestu. Predlagani ukrepi zajemajo spremembo organizacije dela, ergonomsko pravilno uporabo ročnih orodij, zagotavljanje primerne delovne obutve, prilagajanje višine delovnih površin za odpravljanje prisilne drže in uporabo pripomočkov za razbremenitev zaposlenih.
Poleg dobrih praks s področja ergonomije smo v podjetjih našli tudi veliko drugih zanimivih rešitev s področja zdravja na delovnem mestu. Zaradi zanimanja podjetij smo tudi te preoblikovali v intervjuje in jih skupaj z delom, ki se ukvarja z rešitvami s področja medosebnih odnosov, izdali v knjižici, ki zaokrožuje zbirko dobrih praks in predstavlja enega od ključnih rezultatov projekta 3x ZDRAVo. Knjižice delodajalcem ponujajo preverjene rešitve za eno naj-bolj perečih zdravstvenih težav, ki pestijo zaposlene v kovinski industriji.
»GZS-Združenje kovinske industrije se na pobudo svojih članov že več let ukvarja s širšo problematiko zdravja na delovnem mestu.« Janja Petkovšek
Revija Gospodarske zbornice Slovenije, Glas gospodarstva, november 2016, stran 62
Napisala: Janja PETKOVŠEK in Petra FLERIN, GZS-Združenje kovinske industrije
