Pravica, interes, pravni interes pri delu detektiva

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2008) je beseda interes definirana kot tisto kar je, predstavlja komu določeno vrednoto, korist. Interes je prav tako opredeljen kot tisto, kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice. Goršič opredeljuje besedo interes kot prid, korist, zanimanje. Interes pa ima še nekatere druge pomene npr. prizadetost, če gre za bodočo korist, se pravi za korist, ki še ni eksistenčna, obstoječa. V slednjem primeru gre za važen pravni termin pravdnega prava. Da bi mogla stranka odvrniti od sebe pretečo izgubo bodoče koristi, ji zakon priznava pravico, zahtevati od sodišča s posebno, tako imenovano tožbo za ugotovitev, da se ugotovi obstoj njene pravice ali njenega pravnega odnosa, oziroma neobstoj pravice ali prava. Ko tožnik vlaga tožbo za ugotovitev, pa mora sodišču izpričati, da ima že zdaj pravni interes na ugotovitvi obstoja (neobstoja) pravice ali pravnega odnosa. Pri tej tožbi gre za zavarovanje bodoče koristi, torej za prizadetost, ker tožniku preti izguba te koristi. Strokovni izraz pravni interes izraža to tožnikovo prizadetost in se ne da nadomestiti z nobenim drugim strokovnim izrazom (Goršič, 1961).

 

Termin pravica je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika med drugim definiran kot »kar komu dovoljuje, daje možnost biti, imeti, narediti kaj.« Tako kot ima država pravico pri zavarovanju pravic, ki spadajo v državno pristojnost, uporabiti z zakonom dovoljene evidence in podatke, tako ima enako pravico pravna ali fizična oseba pri zavarovanju svojih pravic pred pravosodnimi in drugimi organi, ki odločajo o njihovih pravicah, vendar mora za to izkazati pravni interes. Prav ta pravni interes stranke pa ugotavlja tudi detektiv in detektivska družba, ko prevzema naročilo in pooblastilo stranke za zbiranje podatkov in informacij za zavarovanje svojih pravic (Razdrih, Gartner, 2004). Detektiv ima tako pravico do vpogleda v sodne in upravne spise v primeru, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila. Stranka je v tem primeru udeležena v takšnem postopku ali pa mora pokazati pravni interes, da lahko vpogleda v spise. Po Zakonu o pravdnem postopku ima stranka pravico pregledovati kot tudi prepisovati spise pravd v katerih so udeležene oziroma v primeru, ko izkažejo pravni interes. Po Zakonu o upravnem postopku ima stranka, ki je udeležena v postopku oziroma izkaže pravni interes, pravico pregledovati dokumente ter jih na svoje stroške prepisati ali preslikati.  Po Zakonu o kazenskem postopku pa ima vsakdo, ki ima za to upravičen interes, pravico pregledovati in prepisati kazenske spise, vendar pa se lahko v določenih primerih odreče ta pravica zaradi obrambe in varnosti države, ko je javnost izključena iz glavne obravnave in kadar tako določa zakon (Bizjak, 2008). Pravni interes je pravno zaščitena osebna, premoženjska ali nepremoženjska korist, ki jo lahko smatramo kot določeno prednost, dobiček, pravico. Detektiv ob prevzemu naročila stranke vedno preveri in ugotovi temelj prevzetega posla, na podlagi katerega bo uporabil zakonske pravice in npr. posegel v državne evidence ali osebne podatke (Razdrih, Gartner, 2004). Detektiv torej pred pričetkom dela ugotovi ali ima njegova stranka pravni interes za zbiranje informacij in podatkov v določeni zadevi, da tako zavaruje svoje pravice. Tudi Riehl (2010) pravi, da mora detektiv, preden ga stranka pooblasti za določeno zadevo, preveriti obstoj pravnega interesa stranke. Upravičenost, da človek začne določen postopek npr. sodni, upravni in je tako stranka v njem je potrebno dokazati oz. utemeljiti, da si s tem ščiti ali išče določeno pravico ali to pravico, ki mu pripada po zakonu. Ta interes ščitenja/ iskanja pravice pa je seveda omejen s pravicami drugih npr. pravice do zasebnosti[1] itd. Čas in Gostič (2000, 2002) pravita, da se stranka v sodnem postopku velikokrat znajde v položaju, ko zaradi učinkovitejšega varstva svojih sodnih pravic potrebuje najrazličnejše podatke. Kontradiktorni (civilni) sodni postopki temeljijo na interesnem nasprotju dveh strani. Poleg tega pride v teh postopkih večkrat tudi do nasprotja med interesom posameznika, da se zavaruje njegova informacijska zasebnost z omejeno dostopnostjo do njegovih osebnih podatkov, ki se organizirano zbirajo, in interesom nasprotne stranke, ki te podatke o nasprotniku potrebuje, da lahko uveljavlja sodno varstvo svojih pravic. Stranke same težko pridobivajo potrebne informacije in podatke, ker jih bodisi ne znajo, ne morejo ali niso zmožne, zato je smotrno, da najamejo detektiva.

 


[1] Ustavna pravica posameznika do zasebnosti je lahko omejena s pravicami drugih in je v javnem interesu. Tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah izrecno določa, da so posegi v pravico do zasebnosti dopustni samo v skladu z zakonom, če je to potrebno zaradi varstva državne ali javne varnosti, zaradi preprečevanja nemirov ali zločina, zaradi varstva zdravja ali morale, ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih.