Vročanje

Po tretjem odstavku 26. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS 17/2011) lahko detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Kadar vročanje pošiljk urejajo posebni predpisi, mora detektiv izpolnjevati pogoje v skladu s temi predpisi [1]. Vročanje je predpogoj za nastop določene pravne posledice. Detektiv lahko vroča državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, vojaškim osebam, policijskim uslužbencem, osebam ki jim je odvzeta prostost, odvetnikom, fizičnim osebam registriranim za opravljanje dejavnosti in  fizičnim osebam. Prednost vročanja preko detektivov je med drugim v tem, da detektivi pridobivamo in preverjamo informacije iz različnih baz podatkov (e-bonitete, Ipis, Ibon, Ajpes, CRP, itn). Detektivi so ne samo visoko izobraženi in dobro seznanjeni z zakonodajo, marveč tudi zelo izkušeni in vešči pri iskanju oseb na terenu, predvsem tistih, ki se skrivajo in se v večini primerov izogibajo sprejemanju sodnih in drugih pošiljk. Pri osebnem vročanje gre največkrat tudi za iskanje oseb, ki se skrivajo in izogibajo sprejemanju kakršnihkoli pošiljk. Pri tem je osebe potrebno iskati na različnih naslovih, preverjati, kje so v zaposlene ali kje so bile prej zaposlene, torej potrebno je poizvedovati oz. opravljati t.i. poizvedovalno dejavnost, katero definira in ureja Zakon o detektivski dejavnosti. Kot vidimo, je ugotovitev dejanskega bivališča naslovnika ključnega pomena za samo vročitev pisanja. Postopek pred sodiščem se večkrat ne premakne iz določene točke, saj osebni ni mogoče vročiti sodne pošte, ker se naslovnik izmika vročitvi ali pa se preseli na drug naslov. Jasno je, da naslovnik nima interesa spreminjati naslov v javni evidenci. Potreben je strokoven pristop in obilo terenskega dela, da najdemo dejansko bivališče osebe. Nov, s strani detektiva ugotovljen naslov, pa je pomemben tudi za vse nadaljnje postopke npr. izvršbo itd.

Detektivi kot pooblaščeni sodni vročevalci[2]

Po zakonu lahko sodišče odredi, da se vročitev opravi  po detektivih, ki opravljajo vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje. Vročajo se tožbe, sklepi o izvršbi, sodbe, opomini, vabila, sodne odločbe, vloge in opomini. Gre za pomembno procesno dejanje saj se s tem uresničuje načelo kontradiktornosti (obojestranskega zaslišanja). Stranka se s tem seznanja s potekom postopka, procesnimi dejanji sodišča in nasprotne stranke. »Z dovoljenjem Ministrstva za pravosodje detektivi opravljajo vročanje sodnih pošiljk, ki morajo biti osebno vročene, da sodni postopek lahko nemoteno steče. Sodišča se storitve poslužujejo, ko preko redne pošte ter sodnih vročiteljev in policije ne uspejo opraviti vročitve. Podobno po naročilu drugih državnih organov ter pravnih in fizičnih oseb opravljajo tudi osebna vročanja drugih pošiljk z vročilnicami, najpogosteje v disciplinskih postopkih in postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcih, saj nepravilno vročanje za te pomeni bistveno kršitev postopka in nepopravljive posledice (Tajnšek, 2007).« Detektivi so pomemben segment na področju vročanja. Kot pooblaščeni vročevalci opravljajo dejavnost vročanja za potrebe sodišč od leta 2000 dalje, ko je bil sprejet prvi Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku (Ur. l. RS 32/2002). V 10 – letnem obdobju so detektivi opravili veliko (predvsem) osebnih vročitev in imajo zelo visok (preko 90%) odstotek uspešno opravljenih vročitev. Prednost vročanja preko detektivov so vsa sodišča sprejela zelo dobro, saj so v tem času pokazali, da delajo strokovno, kakovostno, profesionalno in so vredni zaupanja. Po novem Pravilniku o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku (Ur. l. RS 104/2010) so se zadeve bistveno spremenile v smislu znižanja cene [3] za opravljeno vročitev in kilometrino. Pravilnik prinaša tudi pojem vročevalca, ki bo nadomestil pooblaščenega sodnega vročevalca [4] in bo s strani okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji in Okrajnega sodišče v Ljubljani, lahko pa tudi s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za vsa sodišča v Republiki Sloveniji izbran preko javnega naročila.

V nadaljevanju bodo opredeljena pravila za vročanje po Zakonu o kazenskem postopku (Ur. l. RS 32/2007). 118. člen tega zakona navaja da se pisanje, za katero je v tem zakonu določeno, da ga je treba osebno vročiti [5], izroči neposredno naslovniku. Če tistega, kateremu mora biti pisanje osebno vročeno, ni tam, kjer naj se vročitev opravi, poizve vročevalec, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri katerih od odraslih družinskih članov, sosedu ali hišniku ali v hišnem predalčniku, pismeno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vročiti pisanje, lahko izročijo kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti. Če niti teh ni v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privolita. Če pa se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, kateremu naj bo vročeno, in tega ni tam, se lahko izroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali komu, ki dela na istem mestu, če v to privoli. Pisanja, za katera v tem zakonu ni določeno, da morajo biti osebno vročena, se prav tako vročajo osebno. Vendar pa se v primeru, če naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu, lahko izročijo kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti. Če niti teh ni v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privolita. Če pa se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, kateremu naj bo vročeno, in tega ni tam, se lahko izroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali komu, ki dela na istem mestu, če v to privoli. Če vročitev pisanja na tak način ni možna, vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti naslovnikovega prebivališča. Naslovniku se pusti sporočilo o prispeli pošiljki z obvestilom na katerem sodišču oziroma pošti in v kakšnem roku lahko prevzame pisanje. Pisanje, ki v določenem roku na pošti ni prevzeto, se vrne. Če se ugotovi, da je tisti, kateremu bi bilo treba vročiti pisanje, odsoten in da mu zaradi tega odrasli družinski član, sosed ali hišnik pisanja ne bi mogel pravočasno izročiti, se pisanje vrne z navedbo, kje je odsotni. Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici datum prejema. Če je prejemnik nepismen ali če se ne more podpisati, ga podpiše vročevalec in navede datum prejema s pripombo, zakaj je podpisal prejemnika. Če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to na vročilnici in navede datum vročitve; s tem je vročitev opravljena (122. člen). Če naslovnik ali njegov odrasli družinski član pisanja noče sprejeti, zapiše vročevalec na vročilnici datum, uro in razlog odklonitve sprejema, pisanje pa pusti v naslovnikovem stanovanju ali v prostoru, kjer ta dela; s tem je vročitev opravljena (123. člen). Vojaškim osebam, osebam v policiji, pripadnikom straže v zavodih, v katerih so osebe, ki jim je vzeta prostost in osebam, zaposlenim v kopenskem, morskem in zračnem prometu, se vročajo vabila prek njihovega poveljstva oziroma neposrednega predstojnika; po potrebi pa se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja. Osebam, ki jim je vzeta prostost, se opravi vročitev na sodišču ali po upravi zavoda, v katerem so. Osebam, ki uživajo v Republiki Sloveniji imunitetno pravico po mednarodnem pravu, se vročitev opravi po ministrstvu za zunanje zadeve, če mednarodne pogodbe ne določajo kaj drugega (124. člen). Državnemu tožilcu se vročajo odločbe in druga pisanja tako, da se izročijo pisarni državnega tožilstva (125. člen).

 


[1] Vročanje urejajo področni zakoni: Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS 32/2007), Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS 73/2007), Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS 24/2006) in Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku (Ur. l. RS 104/2010).

[2] Detektivi torej z funkcijo osebnega vročanja opravljajo neke vrste pomoč pri sodnih postopkih, saj učinkovita in hitra vročitev pomeni krajši in hitrejši postopek pred sodiščem.

[3] Nagrada za navadno vročitev znaša 5 € vključno z davkom na dodano vrednost, nagrada za osebno vročitev pa 50 € vključno z davkom na dodano vrednost. Za neuspešno vročitev pripada vročevalcu 20% nagrade (od 50 €). Ne glede na prejšnji stavek, lahko sodišče odmeri višji delež nagrade, ki ne sme presegati 50% nagrade (od 50 €). Kilometrina se obračunava kot povračilo stroškov prihoda na delo ali z dela v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov za zaposlene v državnih organih (0,17 €/km in to le enkrat, tudi če je detektiv za uspešno vročitev moral trikrat na lokacijo, kar je pogosto). Stroški prevoza se povrnejo za prevoz po najkrajši poti. S temi cenami si detektiv stroškov svojega dela ne pokrije.

[4] Pravne ali fizične osebe, ki so vpisane v register pooblaščenih vročevalcev in imajo dovoljenje ministra za pravosodje za opravljanje dejavnosti vročanja, opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku kot pooblaščeni vročevalci, do sklenitve pogodbe o opravljanju dejavnosti vročanja z vročevalcem, izbranim v postopku javnega naročanja. Pooblaščeni vročevalec bo torej s tem ukinjen.

[5] Obdolžencu je treba osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo. Obdolžencu, ki nima zagovornika, je treba osebno vročiti obtožni akt, sodbo in vse odločbe, pri katerih teče od vročitve rok za pritožbo, kot tudi pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor (120 člen). Vabilo za vložitev zasebne tožbe ali obtožnice ter vabilo na glavno obravnavo vroči sodišče zasebnemu tožilcu in oškodovancu kot tožilcu oziroma njunemu zakonitemu zastopniku osebno (118. člen), njihovim pooblaščencem pa po 119. členu tega zakona. Enako jim vroča tudi odločbe, pri katerih teče od dneva vročitve rok za pritožbo, in pritožbo nasprotne stranke, ki jo vroča na odgovor (121. člen).