Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in je dolžan delavca, ki zaradi vpliva alkohola ali drog ne more opravljati svojega dela in/ali ogroža svoje zdravje in varnost oz. zdravje in varnost sodelavcev ali drugih oseb, začasno odstraniti z dela oz. mu prepovedati opravljanje nadaljnjega dela. V nadaljevanju je postopek zoper tega delavca odvisen od tega, kako ima delodajalec v splošnih aktiv gospodarske družbe opredeljeno kršitev delovnih obveznosti. Delodajalec lahko ima opredeljeno, da je delo pod vplivom alkohola (drog)  lažja/hujša kršitev delovnih obveznosti, lahko ima opredeljeno, da je kršitev hujša v primeru, da je delavec večkrat v določenem časovnem obdobju pod vplivom alkohola.

Alkotest (v sedanjem času pa je aktualen tudi test na droge) ima v podjetju več pomenov – prvi je, da se odkrije in opozori ali pa sankcionira delavce, ki so tekom delovnega procesa pod vplivom alkohola (ali drog v primeru testa na droge). S tem se vzdržuje varnost na delovnem mestu. Poleg tega, pa ima lahko občasno opravljanje testa alkoholiziranosti tudi generalno – preventiven učinek, saj delavci vedo, da lahko pride detektiv kadarkoli, ne vedo pa kdaj, in opravi alkotest. Alkotesti se torej v podjetju lahko občasno opravijo zgolj iz preventivnega razloga, da delavci vedo, da so nadzorovani in da so tudi na tak s pomočjo detektiva delodajalec opozarja na alkohol na delovne mestu in posledice.

 razmerje določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) (Ur. l. 21/2013 z dne 13.03.2013), ki določa, da je delovno razmerje, razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Tako so tudi pravila reda in discipline ter ukrepi za zagotavljanje teh pravil v pristojnosti delodajalca, vendar pa morajo biti delavci s temi pravili vnaprej seznanjeni. Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu (prvi odstavek 33. člena).

Delavec mora spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb (35. člen).

Delodajalec je dolžan vnaprej delavca seznaniti z redom in disciplino v podjetju, kar mora imeti zapisano v svojih splošnih aktih, notranjih pravilnikih oziroma se mora o teh stvareh dogovoriti z delavcem že v pogodbi o zaposlitvi. Delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe, varnostno opremo, saj gre v nasprotnem primeru za hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ( Ur. l. RS, št. 43/2011 z dne 03.06.2011) določi delodajalec način in postopek ugotavljanja prisotnosti alkohola na delovnem mestu, na podlagi tega pa se nato izvajajo preizkusi alkoholiziranosti (testi na droge).

Test alkoholiziranosti (test na droge) opravlja ustrezno strokovno usposobljena, s strani delodajalca pooblaščena oseba. Z opravljenem alkotestom vam zagotovi dokaze, ki so verodostojni in potrebni v  eventualnem nadaljnjem disciplinskem ali odškodninskem postopku ali v delovnem postopku na sodišču. Pomembno je, da dokaz o alkoholiziranosti zdrži tudi eventualne sodne presoje. S strani sodne prakse so sodišča priznala rezultate alkotesta, ki so ga izvedle strokovno usposobljene osebe, pooblaščene s strani delodajalca. Ob tem je potrebno poudariti, da za namen nadaljnjih postopkov, detektiv po opravljenem alkotestu napiše zapisnik in strokovno poročilo, kamor lahko napiše tudi ugotovitve, do katerih je prišel s svojo osebno zaznavo (zadah delavca po alkoholu, rdeče oči, upočasnjene fizične reakcije, zapletajoč se govor ipd.). Če delavec odkloni opravljanje alkotesta, se lahko alkoholiziranost dokazuje z izpovedbami prič.

Za izvedbo alkotesta smo strokovno usposobljeni (opravljeno izobraževanje na tem področju) in pooblaščeni. Nudimo tudi test na prisotnost prepovedanih drog v organizmu. Po opravljenem testiranju dobi naročnik zapisnik ter naše strokovno poročilo, kar je temelj za eventualni nadaljnji disciplinski postopek zoper delavca, v kolikor je bil test pozitiven. Delavec je na delovnem mestu dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu, kar pomeni, da na delovnem mestu ni pod vplivom alkohola (0,0 mg/l) in prepovedanih drog.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS 43/2011 z dne 03.06.2011) v 51. členu predpisuje, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način, ki sta določena z internim aktom delodajalca. Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena. Delo pod vplivom alkohola predstavlja nevarnost tako za delavca, kakor tudi za sodelavce in je hujša kršitev delovnega razmerja. V primeru pozitivnega razultata alkotesta lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Preizkus alkoholiziranosti opravi detektiv z napravo DRAGER. Istovrstne alkotesterje uporablja slovenska policija. Alkotester mora biti kalibriran. 

Dovoljena vsebnost alkohola v krvi

Delavec je na delovnem mestu dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu, kar pomeni, da je na delovnem mestu ni pod vplivom alkohola (0,0 mg/l izdihanega zraka) in prepovedanih drog. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP -1-UPB5) (Ur. l., št. 56/08) v 130. členu (1. in 2. odstavek) določa: (1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:

• voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C, D1, D, B+E, C+E, D1 + E in D+E;
• voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;
• voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
• poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
• učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila;
• kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila;
• spremljevalec;
• voznik začetnik;
• voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi;
• voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto;
• voznik, ki prevaža skupino otrok.

(2) Drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.

V praksi se dogaja, da delavci na delovnem mestu v delovnem času konzumirajo alkoholne pijače, poleg tega se pogosto dogaja tudi to, da prihajajo na delo pod vplivom alkohola ali pa so v večjih količinah konzumirali alkoholne pijače preteklega dne, ali ponoči, in pridejo naslednjega dne na delovno mesto še vedno pod vplivom alkohola. Alkohol se v organizmu razgradi šele 24 ur po zaužitju in delavec, ki je ponoči užival alkohol in je naslednjega dne prišel na delovno mesto, ima lahko torej v krvi še npr. 60% alkohola! V tem primeru bi torej alkotest pokazal rezultat pitja izven delovnega časa, vendar bi bil delavec kljub temu sankcioniran, saj mora poskrbeti za to, da je na delovnem mestu v treznem stanju. Alkohol se iz telesa odstranjuje z razgradnjo, za kar so odgovoren organ jetra (90%), v približno 10% pa se alkohol izloči z dihanjem, urinom in skozi kožo.

V kolikor je delavcu odrejen alkotest in je tik pred tem užival alkohol, mora detektiv z alkotestom počakati 15 minut. Vsebnost alkohola v izdihanem zraku je namreč relativno največja prvih 15 minut po zaužitju. Od tega, kako hitro bo alkohol prešel v kri, je odvisno, kaj je oseba ob tem pojedla in popila.