← Vsi blog prispevki
Detektiv in pridobivanje informacij
Zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov
Po 28. členu Zakona o detektivski dejavnosti (2011) lahko detektiv pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno ter iz javno dostopnih virov. Dober detektiv si najde in vzdržuje kontakte s svojimi viri informacij, še preden jih potrebuje.
- Zbiranje podatkov od oseb
Ključnega pomena pri delu detektiva so njegove komunikacijske sposobnosti. Od teh je odvisno, koliko informacij bo pridobil. Za detektiva je dobro, da ima čim širši krog znancev. Več ljudi kot pozna, več možnosti ima za zbiranje informacij. »Navadni« ljudje, javni uslužbenci, ljudje na visokih funkcijah, policisti, kriminalisti, sodniki, novinarji, taksisti, brezdomci, kriminalci in še bi lahko naštevali. Detektiv pri zbiranju podatkov od oseb oz. t.i. poizvedovanju uporablja intervju kot poizvedovalno orodje. Izvaja se v obliki razgovora. Nemeth (1992) označuje intervju kot pogovor, katerega namen je izvedeti dejstva in razjasniti vprašanja. McMahon (2001) pa pravi, da je intervju spraševanje osebe, ki ve kaj o zadevi, ki je pomembna v preiskavi. Intervju označuje kot človeško interakcijo med izpraševalcem in izprašancem. Čeprav spominja na pogovor, je visoko specializirana oblika pogovora s posebnim namenom (McMahon, 2001).
Priprava na intervju je odvisna od primera, ki ga obravnava detektiv. Priporočljivo je, da se nanj dobro pripravi, izbere prostor, ki bo primeren za obe strani. Intervju se načeloma opravlja s kooperativnim, vljudnim tonom, z izprašancem se skuša vzpostaviti »stik«, uglašenost, ki pripomore k boljšemu poteku razgovora. Detektiv naj bo pri opravljanju razgovora premišljen, vljuden, spoštljiv in odziven. Po zakonu mora oseba privoliti v dajanje informacij in jih torej dajati prostovoljno [1]. Pomembno pri zbiranju informacij od oseb je načrtovanje razgovora, v kolikor je to možno in potrebno, izdelava taktičnega načrta samega razgovora, čas in kraj razgovora ter preučitev osebnih lastnosti osebe, od katere se pridobivajo informacije in s tem strategija razgovora – predviden način vodenja razgovora in postavljanja vprašanj [2]. Kakor je vsaka oseba različna, se tudi vsak razgovor razlikuje od drugih.
Navodila za opravljanje intervjuja po McMahonu (2001) so: detektiv mora nadzorovati intervju. Predhodna priprava je bistvenega pomena in vključuje pregled vseh dejstev o primeru, pregled vseh razpoložljivih evidenc in podatkov pred začetkom intervjuja. Detektiv mora vedeti o čem govori. Previdno mora oceniti predmet oz. temo pogovora. Igrati mora kakršnokoli vlogo, ki je potrebna za lažji pretok informacij med detektivom in intervjuvancem. Detektiv naj v razgovoru ne pozabi, da je njegova naloga in odgovornost, da zbira dejstva.
- Zbiranje podatkov iz javno dostopnih virov
Smotrno za detektiva je, da prouči primer, ki ga je prevzel, že pred odhodom na teren in si na tak način že predhodno oriše določene smernice preiskave. Pri tem mu je v neprecenljivo pomoč internet, ki je gotovo najpogostejše orodje detektiva, s pomočjo katerega zbira in preverja informacije in podatke, dostopne na različnih spletnih straneh. Zelo pogoste javne oziroma javno dostopne baze podatkov , ki se ji detektiv posluži, so:
AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kjer najdemo podatke o poslovnih subjektih (firme, davčne številke, sedanji in pretekli sedeže poslovnih subjektov, sedanji in pretekli družbenike in ustanovitelje, njihova sedanja in pretekla bivališča ipd.), likvidnosti poslovnih transakcijskih računov,
Foto: ajpes.siPIRS – Poslovni informator RS,
TIS – Telefonski imenik Slovenije,
baze podatkov, ki so plačljive: Ibon, E-bonitete, Gvin, Ipis , delniška knjiga,
časopis, televizija, radio (arhivi oddaj ipd.),
brskalniki – Google, Najdi.si,
forumi,
blogi
Facebook, Twitter,
kataster,
zemljiška knjiga,
sodni register,
itd.
Pri zbiranju podatkov iz javno dostopnih virov je pomembno poudariti, kakor navaja tudi Blake (2011), da se detektiv ne sme nikoli zanašati zgolj na te informacije. Poudarek je na tem, da so takšne informacije nepreverjene in jih mora detektiv nujno preveriti in potrditi tudi operativno (z delom na terenu).
- Pridobivanje podatkov iz evidenc
29. člen Zakona o detektivski dejavnosti (2011) daje detektivu pravico, da v okviru pisnega pooblastila stranke pridobiva podatke tudi iz:
- evidence registriranih vozil (registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu);
- centralnega registra prebivalstva [3] (podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča);
- evidence zavarovancev (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah) [4];
- slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov (podatke o plovilih in njihovih lastnikih).
CRP evidenca. Foto: mnz.gov.siPodatke iz prejšnjega odstavka je upravljavec zbirke podatkov [5] dolžan detektivu posredovati na podlagi pooblastila iz 25. člena tega zakona v 15 dneh [6] od prejema detektivove pisne zahteve. Zahteva se lahko poda tudi ustno pri organu. Ne glede na način, na katerega je bila zahteva podana, mora detektiv zahtevi priložiti tudi fotokopijo pooblastila.
Detektiv sme vpogledati v sodne in upravne spise ali si iz njih prepisati podatke, kadar ima po zakonu, ki ureja to področje, pravico tudi stranka, ki ga je pooblastila.
Po sorazmernosti sta naslednji dve upravičenji detektiva osebna zaznava in pa uporaba tehničnih sredstev.
[1] Podatki ne smejo biti pridobiti z zvijačo, resno grožnjo ali silo in ne smejo biti varovane kot državna, vojaška, poslovna skrivnost ali uradna tajnost.
[2] Priprave na intervju so vsekakor odvisne od primera do primera. V kolikor ima detektiv pred sabo primer sporne prometne nesreče, bo naredil temeljito analizo vse razpoložljive dokumentacije in se bo okvirno pripravil na razgovore s povzročiteljem, oškodovancem, drugimi udeleženci, eventualnimi pričami, v kolikor pa opravlja detektiv vročitev pošiljke, pa se na morebitni intervju ne bo posebej pripravljal, ampak bo o dejanskem bivališču iskane osebe spraševal brez predhodne priprave.
[3] Centralni register prebivalstva je zbirka podatkov o posameznikih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju Republike Slovenije, vključuje pa tudi posameznike, ki so se stalno ali začasno, to je za več kot tri mesece, odselili iz Republike Slovenije. V tej zbirki podatkov se vodijo še evidence o posameznikih, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ter evidence soglasij in prepovedi, gospodinjstev in imetnikov volilne pravice (EVA 2010-1711-0002).
[4] Iz te evidence lahko detektiv dobi še podatek o morebitnem drugem naslovu bivališča zaposlenega. S podatkom o sedanji zaposlitvi in prejšnjih zaposlitvah lahko dobi vir informacij. Podatek o zaposlitvi pa je pomemben tudi zaradi denarnih sredstev, in je torej v eventualni izvršbi izvršilno sredstvo.
[5] Po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS 94/2007), ki v 22. členu določa »Posredovanje osebnih podatkov: Upravljavec osebnih podatkov mora proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev mora na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Upravljavec osebnih podatkov mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov«.
[6] Pri teh zahtevanih podatkih je velikokrat izredno pomemben čas pridobljenih podatkov. Upravljavci zbirk podatkov si vzamejo svoj potreben čas za posredovanje osebnih podatkov, detektiv pa lahko potrebuje podatek še isti dan.