Stranka na detektiva s pooblastilom prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Stranka pa mora pri tem izkazati pravni interes. Taktika dela detektiva temelji na upravičenjih, ki so taksativno našteta v 27. členu Zakona o detektivski dejavnosti (Ul. RS 17/2011): zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobivanje podatkov iz evidenc, osebna zaznava, uporaba tehničnih sredstev. Smotrno za detektiva je, da prouči primer, ki ga je prevzel, že pred odhodom na teren in si na tak način že predhodno oriše določene smernice. Pri tem uporablja javno dostopne baze podatkov, brskalnike, pridobiva potrebne informacije iz evidenc. Detektiv za potrebe zbiranja dokaznega gradiva za stranko opravi razgovore z osebami, ki bi mu lahko dale kakršno koli koristno informacijo npr. o dejanskem bivališču določene osebe[1]. V kolikor je zadeva bolj obsežna opravi detektiv nadzor, pri katerem lahko traja osebno zaznavanje in poizvedovanje krajši ali daljši čas. V kolikor gre za sistematično in diskretno opazovanje posameznika, z namenom, da se pridobijo informacije o njegovih aktivnostih, govorimo o nadzoru. Nadzor mora biti strokoven in učinkovit in organiziran na sistematičen način. 31. člen Zakona o detektivski dejavnosti pa določa, da pri izvajanju osebne zaznave lahko detektiv uporablja naprave za slikovno snemanje v okviru naloge iz pooblastila, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. S tem se zavarujejo dokazi[2], ki jih potem stranka lahko uporabi v postopku pred sodiščem.