Z napredkom industrije in razvojem družbe ter vplivi na mednarodni ravni, so bili izoblikovani pogoji za delo detektivov tudi v Nemčiji.

Za prvo znano detektivsko agencijo v Nemčiji šteje Salomon's Erkundigungs-Bureau zur Wahrung kaufmännischer Interessen fϋr Stettin und die Provinz Pommern, ustanovljeno leta 1860. Ko je bil v Nemčiji leta 1879 sprejet Zakon o odvetništvu, je bilo to bistveno tudi za delo detektivov kot pomočnikov odvetnika v smislu, da so iskali dokazno gradivo. Sicer je bila prva detektivska agencija Rex[1], ustanovljena leta 1861 s strani H. L. Römer-ja, v Berlinu pa okoli leta 1880 s strani Caspary-ja – Roth Roffi-ja. Zakonodajalec je obstoj detektivov »uradno priznal« leta 1870 v takratnem gospodarskem zakonu, ki je v nadaljevanju doživel več kot 100 sprememb in je vključeval tudi predpise za detektive in detektivske družbe.

Prvo detektivsko združenje[2] je bilo ustanovljeno leta 1896 s sedežem v Berlinu. Prva svetovna vojna je razvoj malce zaustavila, nato pa je bilo drugo združenje detektivov[3] ustanovljeno leta 1920. Leto zatem so se sestali predstavniki Kartel Deutscher Auskunftserteiler, Deutschen Detektivdirektion Pippart und Deutschen Detektivbund Gross – Hamburg in se dogovorili, da ustanovijo Zvezo nemških detektivov[4]. Zanimiva je bila ustanovitev »Detektivske centrale[5]«, za katero so dali pobudo in jo podpirali policisti.

Leta 1925 je bilo v Nemčiji preko 1.300 detektivov. Celoten razvoj do tega časa ni nič prispeval k dvigu strokovnosti detektivske dejavnosti. Lothar Phillipp (1925 v ZAD, 2014) je že takrat poudarjal potrebo, da se detektivska dejavnost uredi po principu koncesij in da je to edina možna pot za dvig kvalitete in čistko v tej dejavnosti. Tudi drugi resni avtorji so zavzeli stališče, da je nujna kvalifikacija za detektivski poklic z ustreznim usposabljanjem, izpitom in kodeksom.