Pravna praksa, št. 45, 2024, str. 10-12.

Osebno vročanje pisanj v delovnopravnih postopkih s strani detektivov

Škrabar Damnjanović Bernarda

Za predmetni prispevek sem se odločila, ker se v praksi pogosto dogajajo napake pri vročanju. Prav tako kot članica izpitne komisije na detektivskih izpitih dostikrat pri kandidatih opažam pomanjkljivo poznavanje tega področja, ki mu sicer dajejo detektivi precejšnjo težo tako zaradi pomembnosti vročitve kot zaradi pogostosti opravljanja storitve vročanja.

Pri vročanju govorimo o klasični detektivski storitvi, ki jo večje detektivske agencije opravljajo vsakodnevno. Dejstvo je, da učinkovit sistem vročanja bistveno pripomore k varstvu pravic strank. Vročanje je začetni in ključni element pravdnega postopka, hkrati pa zagotavlja ravnotežje in enakost orožij med nasprotnimi strankami ter jim omogoča sodelovanje pri odločanju o njihovih pravicah in obveznostih. Če se pri vročanju zgodijo napake, lahko to pomeni poseg v vrsto pravic strank. Pomembnost vročanja izhaja iz dejstva, da so na datum vročitve vezane mnoge pravne posledice, predvsem začetek teka rokov. Pri delovnopravnih zadevah recimo z vročitvijo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi takoj preneha veljavnost pogodbe o zaposlitvi, pri redni odpovedi pa začne ta rok teči praviloma z naslednjim dnem po vročitvi. Zdi se, da delodajalci še vedno premalo poudarjajo pomen doslednega spoštovanja pravil o vročanju pisanj delavcem v delovnopravnih postopkih. Pri presoji kršitve pravil vročanja se ugotavlja, ali je bila stranka pravilno in popolnoma seznanjena z vsebino pisanja. Če je bila, potem kljub nepravilni vročitvi ne gre za absolutno bistveno kršitev postopka (konvalidacija nepravilne vročitve).

Način vročanja

Osebno vročanje se primarno opravi na naslovu delavca ali pa v prostorih delodajalca. Če delavec na delovnem mestu prejema pisanja ne želi potrditi, je priporočljivo, da sta ob vročanju navzoči dve priči, ki bosta lahko potrdili vročitev, oz. da vročevalec (detektiv) o vročanju opravi tudi uradni zaznamek, ki ga podpiše. Tudi če delavec na delovnem mestu odkloni vročitev, se šteje, da je bila vročitev opravljena. Dokazno breme vročitve pa je na strani delodajalca. Če je delavec na naslovu dosegljiv, vendar odkloni prejem pisanja, mora delodajalec izkazati, da je pisanje poskušal delavcu vročiti. Če delavec brez utemeljenega razloga odkloni prejem, je treba na vročilnico napisati dan, uro in razlog odklonitve ter kraj, kjer je pisanje puščeno. S tem trenutkom se v skladu s 144. členom ZPP pisanje šteje za vročeno.

Ko govorimo o načinih vročanja, ločimo med osebno (tudi takojšnjo) vročitvijo in nadomestno vročitvijo. Za osebno vročitev gre, ko se pisanje dejansko izroči naslovniku. Po eni strani se pisanje dejansko izroči osebi (tako je mogoče zanesljivo sklepati, da je oseba seznanjena s pisanjem). Po drugi strani pa govorimo o čisti fikciji, saj je bila opravljena nadomestna vročitev. Nadomestna vročitev pride vedno v poštev takrat, ko pisanje ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku.

Razlogi, zakaj pride do nadomestne vročitve, so različni. Naslovnik je lahko odsoten ali pa ne stanuje več na naslovu, kjer se poskuša pisanje vročiti. Lahko pa se preprosto izogiba vročitvi ali jo celo zavrne. Ravno zato, da bi se strankam onemogočile zlorabe (neuspešna vročitev namreč nujno predstavlja zastoj v postopku) in nenazadnje upniku zagotovilo učinkovito varstvo njegovih pravic, je nujno, da zakon omogoča vročitev drugi osebi (ne naslovniku), ki se mu lahko pisanje veljavno vroči. Če se osebe, ki se ji vroča pisanje, ne najde v stanovanju, se opravi vročanje enemu od odraslih članov gospodinjstva, ki je pisanje dolžan prevzeti, s tem pa se šteje vročitev za opravljeno.

Kot gospodinjstvo se razume skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Kot član gospodinjstva se šteje vsaka oseba, ki živi z naslovnikom v ekonomski skupnosti, kar pomeni, da ni nujno, da je z njim v krvnem ali drugačnem sorodstvu. To je lahko celo oseba, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika. Ne more pa to biti podnajemnik ali oseba, ki je kot gost navzoča pri naslovniku. Kot član gospodinjstva šteje tudi razvezani zakonec, če živi v istem stanovanju kot naslovnik.

Vprašanje je, ali mora biti odrasel član gospodinjstva polnoleten, da se mu lahko veljavno vroči. Zakon sicer uporablja termin odrasli član gospodinjstva, kar se razume kot oseba, ki je sposobna za razsojanje, oziroma oseba, ki lahko razume pomen vročitve. Ni torej pogoj, da je član gospodinjstva polnoleten. Dovolj je, da daje videz odraslosti. V zvezi z nadomestno vročitvijo je treba izpostaviti tudi stališče ESČP v zadevi Maresti proti Hrvaški, št. 55759/07, v kateri je bilo izpostavljeno, da je pri nadomestnih vročitvah pomembno, ali je bila oseba, ki je pisanje sprejela namesto naslovnika, glede na svoje zdravstveno stanje sposobna razumeti pomen dejanja vročitve in ali je bilo od nje mogoče pričakovati, da bo izpolnila obveznost, da pisanje preda naslovniku. Vročevalec je seveda tisti, ki mora oceniti, ali je član gospodinjstva primerna oseba, da lahko sprejme vročitev.

Če se naslovnika, ki stanuje v nastanitvenem objektu, ki je namenjen skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje (dijaški, študentski domovi, bolnišnice, domovi za ostarele itd.), ne najde v takem objektu in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu, se lahko pisanje vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. Hotel oz. apartma, v katerem biva naslovnik pisanja, ne šteje kot nastanitveni prostor, v katerem bi se lahko veljavno vročalo po določbi tretjega odstavka 140. člena ZPP. Ko se pisanje vroča na delovnem mestu naslovnika, pa tega tam ni oz. se ne nahaja na delovnem mestu (ali pa se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalec nima dostopa), se lahko pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejemanje pošte. Ta je pisanje dolžna sprejeti. Možno pa ga je vročiti tudi vsakemu zaposlenemu na tem delovnem mestu, če v to privoli.

Fikcija vročitve

Fikcija je domneva, da se je naslovnik seznanil s pisanjem, zato lahko njena napačna uporaba pripelje do absolutno bistvene kršitve pravdnega postopka in tudi kršitve ustavne pravice do izjave. Če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, se v predalčniku ali na vratih stanovanja naslovljenca pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, rok 15 dni, v katerem je pisanje treba dvigniti, ter pravne posledice, če se pisanje ne dvigne. Če naslovnik po poteku roka pisanja ni dvignil, velja fikcija vročitve, po kateri se vročitev šteje za opravljeno. Po poteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku. Če delavec nima predalčnika ali je neuporaben, se odpoved vrne delodajalcu, na kar je treba delavca tudi izrecno opozoriti v obvestilu o puščenem pisanju. Fikcija vročitve je namenjena preprečevanju neupravičenega zavlačevanja postopkov. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je treba vročitve izvajati s potrebno skrbnostjo, pri čemer mora vročevalec poskrbeti za dejansko seznanitev naslovnika s pisnim obvestilom. Prav tako mora biti vročitev na pravem naslovu in naslovniku omogočeno dokazovanje kršitev pravil vročanja (II Ips 95/2016 z dne 28. julija 2016; II Ips 75/2019 z dne 6. februarja 2020).

Odklonitev sprejema pisanja

Če naslovljenec ali oseba, ki je po zakonu dolžna zanj sprejeti pisanje, brez zakonitega razloga pisanje zavrne, ga vročevalec pusti v stanovanju, v prostorih delovnega mesta ali v predalčniku oz. ga pritrdi na vrata. Na vročilnico se zapišejo datum, ura, kraj vročitve in razlog odklonitve. S tem se šteje, da je vročitev opravljena. Navedeno predstavlja zaščito, kadar naslovniki pisanja oz. osebe, ki so dolžne sprejeti pisanje, tega ne želijo sprejeti, zato da zavlačujejo postopek. Šteje se, da je pisanje vročeno pod predpostavko, da je bil sprejem odklonjen brez zakonitih razlogov. Zakonit razlog za odklonitev sprejema obstaja, če se npr. poskuša vročiti pisanje nepooblaščeni osebi ali osebi, ki ne more ali pa ne sme sprejeti pisanja, če npr. člani skupnega gospodinjstva ne želijo sprejeti pisanja, zato ker je naslovnik pisanja dlje časa odsoten. Če ima npr. stranka zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca za sprejem pisanj, lahko odkloni sprejem, vendar ne, če gre za pisanje, ki se mora osebno vročiti stranki. To velja tudi, ko bi se vročanje poskušalo opraviti izven časa, ki je določen v zakonu, ali pa izven kraja, ki je predviden za vročanje. Ni pa zakonit razlog odklonitve sprejema, če je naslovnik v stanovanju, pa vročevalcu ne želi odpreti vrat. Prav tako ni pravilno stališče, da nekdo, ki po telefonu odkloni sprejem, odklanja sprejem pošiljke v smislu določb ZPP.

Čas in kraj vročanja ter roki

Vroča se od 6. do 22. ure, elektronsko pa se vroča 24 ur na dan. Vroča se seveda samo na delovni dan, kar pomeni, da se ne vroča v nedeljo in na državne praznike. Vprašanje je, ali se lahko pravočasno vroča v soboto. Po našem mnenju se v soboto lahko vroča, ne more pa se rok izteči na soboto. Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (111. člen ZPP). Roki, ki so določeni po dnevih, in roki, ki so določeni v mesecih ali letih, se razlikujejo po pričetku teka roka. Če je rok določen v dnevih, se začetek roka računa naslednji dan od dneva vročitve (če je npr. sodba vročena 15. aprila, začne rok teči 16. aprila).

Naslov vročanja

Člen 26 ZPPreb-1 določa:

• Če ima posameznik le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje.
• Če ima posameznik stalno in začasno prebivališče, ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča določi, kateri od teh dveh naslovov šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov za vročanje naslov stalnega prebivališča.
• Če začasno prebivališče, na katerem je imel posameznik iz prejšnjega odstavka naslov za vročanje, preneha, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča.
• Če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik […] naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča.
• Če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov za vročanje.

Ustavno sodišče je leta 2009 razsodilo o neustavnosti določb glede vročanja na formalno prijavljenem naslovu, če naslovnik tam ne živi. Vrhovno sodišče je v več primerih poudarilo, da mora vročanje izhajati iz dejanskega prebivališča naslovnika, fikcija vročitve pa je dopustna le, ko pisanje ni bilo prevzeto zaradi lastne malomarnosti naslovnika (U-I-279/08-14 z dne 9. julija 2009; II Ips 71/2021 z dne 18. avgusta 2021).

Elektronska sredstva

Pogosto se dogaja tudi, da se delavec izogiba vročitvi pisanj v delovnopravnih postopkih. V takšnem primeru lahko delodajalec poleg vročanja na podlagi pravil pravdnega postopka delavca seznani z vročanjem pisanj tudi na vse druge razumne načine (npr. z obvestilom po mobilnem telefonu, elektronskih sredstvih, družbenih omrežjih, ki omogočajo pošiljanje zasebnih sporočil, npr. Facebook Messenger, Viber, WhatsApp itd.; obvestilo naj vsebuje podatke o tem, da se delavcu vroča pisanje, kdaj in kdo mu je vročal ter kje je pisanje puščeno). Pri tem naj si delodajalec za potrebe morebitnega sodnega postopka shrani dokazno gradivo takšnih obvestil (npr. fotografije oz. zaslonsko sliko telefona ali računalnika). Prav tako naj si zagotovi priče, ki lahko potrdijo, da si je delodajalec prizadeval delavcu vročiti pisanje. Takšni neformalni načini vročanja ne predstavljajo uradnega in zakonitega vročanja skladno s pravili ZPP, ampak zgolj dodatno izkazujejo dejstvo, da je delodajalec delavcu pravočasno in ustrezno vročal pisanje. Posebej je treba poudariti, da izogibanje vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na potek roka za podajo redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 89. oz. 109. člena ZDR-1. Če delodajalec jasno in verodostojno izkaže, da je poskušal pravočasno vročati odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je bila odpoved zaradi izogibanja delavca vročitvi vročena po poteku roka za podajo odpovedi, se šteje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu zakonita.

Sklep

Zakonitost celotnega postopka je odvisna od pravilne vročitve. Stranki morata biti zagotovljeni pravica do sodelovanja v postopku in pravica do izjave, ki je pogojena s pravico do informacije in je lahko uresničena šele s pravilno vročitvijo. Stranke v pravdnem postopku morajo vedno imeti dostop do pravnih sredstev zoper nepravilno vročitev. Hudim posledicam, ki lahko za stranko nastanejo zaradi nepravilne vročitve, mora slediti možnost strank v pravdnem postopku, da vložijo pravna sredstva, kot sta vrnitev v prejšnje stanje in obnova postopka.

V sodni praksi slovenskih sodišč glede vročanja je najbolj zastopan problem fikcije vročitve. Močno povezan s fikcijo vročitve je problem vročanja osebi na dejanskem naslovu prebivališča namesto na formalno prijavljenem naslovu. Najpomembnejša odločba pri vročanju na naslovu dejanskega prebivališča je odločba Ustavnega sodišča, ki je določila vročitev na formalno prijavljenem, a ne dejanskem naslovu za prekomeren poseg v pravico toženca. Od takrat so sodišča dosledno in enotno upoštevala prakso vročanja na dejanskem naslovu ter ob ugotovljeni kršitvi razveljavila in vrnila postopek na prvo stopnjo. Druga sprememba sodne prakse je praksa računanja poteka 15-dnevnega roka za fikcijo vročitve. Sodišča so sprva računala potek fikcije na prvi naslednji delovni dan, medtem ko novejša sodna praksa upošteva potek fikcije z zadnjim, 15. dnevom roka, ne glede na to, ali je dneva prost dan ali ne.

Osebno vročanje po pravilih ZPP torej zagotavlja večjo verjetnost, da se bo lahko delavec dejansko seznanil z vročitvijo in vsebino odpovedi, s tem pa tudi zakonitost celotnega delovnopravnega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za opravo pravilne in pravočasne vročitve je vedno na strani delodajalca. Zaradi oteženega načina vročanja pisanj delavcu, zlasti ko niso v delovnih prostorih delodajalca, in v izogib pomotam ter nepravilnemu vročanju s strani delodajalcev je priporočljivo in učinkovito, da vročanje pisanj delavcu opravi pooblaščena in licencirana detektivska agencija. Detektivske agencije imajo bogate izkušnje s pravilnim izpolnjevanjem vročilnice in ovojnice po ZPP ter učinkovitim vročanjem pisanj, s čimer minimizirajo tveganja za nastanek napak, ki bi lahko privedle do nezakonitosti celotnega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa delodajalcem prihranijo veliko časa.

Preberi več o vročanju dokumentov →