Skip to main content
← Vsi blog prispevki

Detektiv in kontrola javnih uslužbencev

Ne glede na prepovedi, ki jih navaja 32. člen[1] Zakona o detektivski dejavnosti, pa lahko opravlja detektiv delo tudi za državne organe, seveda, če ta ti za delo pooblastijo. Kakor pravi Mekina (2007) je s tem po zgledu zasebnega sektorja omogočen primerljiv nadzor nad javnim, državnim sektorjem in hkrati omogočen nadzor nad porabo javnih sredstev. 32. člen Zakona o detektivski dejavnosti je potrebno tolmačiti v povezavo z 33.a členom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS 63/2007), ki definira pooblastilo predstojnika: »Predstojnik lahko v primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja.

Pooblaščeni javni uslužbenec lahko zbira informacije iz prejšnjega odstavka od javnih uslužbencev, zaposlenih v organu, in od tretjih oseb. O posameznih dejanjih v okviru ugotavljanja dejanskega stanja pooblaščeni javni uslužbenec sestavi zapisnik. Po končanem postopku ugotavljanja dejanskega stanja se javnega uslužbenca seznani z ugotovitvami postopka in se mu omogoči vpogled v zapisnik. Predstojnik lahko, če oceni, da je to smotrnejša rešitev, za izvedbo nadzora nad zlorabami iz prvega odstavka tega člena ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 113/2005)[2] sklene pisno pogodbo[3] in pooblasti pravno ali fizično osebo v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost.

Pred pričetkom izvajanja nadzora mora predstojnik javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni«. Sporen in povsem nelogičen je zadnji stavek v tem členu, ki govori o obligatornem predhodnem opozorilu javnega uslužbenca, pred nameravano kontrolo oz. nadzorom. Kakor pravi Cerar (2007) je čisto logično, da bo tako opozorjen javni uslužbenec, četudi je zlorabljal svoje pravice, svojo zlorabo v nadaljevanju prikril, zanikal in svoja ravnanja za ustrezen čas priredil zakonskim zahtevam. Kontrola ali nadzor detektiva je v takem primeru nesmiseln. Določba po našem mnenju s tem zadnjim odstavkom negira samo sebe in je tako že štiri leta zgolj mrtva črka na papirju. Zanimiv pomislek najdemo v Poročevalcu Državnega sveta RS (2007), kjer bi po njihovem mnenju glede na to, da policija opravlja enostavno in brez vsakršnih zapletov preverjanje izvajanja ukrepa hišnega pripora ipd.; na tak način bi lahko tudi vsaka območna policijska postaja ali inšpekcija za delo »enostavno pozvonila na domnevnem bivališču kršitelja in o ugotovitvah obvestila predstojnika uslužbenca«. Razmišljanje v tej smeri se nam zdi absurdno.

Zaradi vedno večje preobremenjenosti policije, organov pregona se moramo zgledovati v smeri razbremenjevanja državnih organov in na nek način stapljanja zagotavljanja javne in državne varnosti, ne pa da predlagamo rešitve, ki bodo naložili že tako preveč obremenjenem in zato tudi neučinkovitem organu še več dela.

 
[1] Detektiv ne sme: – opravljati upravičenj, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policija, sodišča in drugi pravosodni organi; – uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo; – opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne ali obveščevalne službe in za politične stranke ter ustanove, katerih ustanovitelji so politične stranke.
[2] Po novem Zakonu o detektivski dejavnosti (Ul. RS 17/2011) ureja to področje določba drugega odstavka 32. člena v povezavi s 26. In 27. členom.
[3] Dovolj le pisno pooblastilo. Literatura:
  1. Cerar, M. (7.3.2007). Ali postajamo »detektivska država«? Pridobljeno 05.12.2010 na http://www.iusinfo.si/dnevnevsebine/kolumna.aspx?id=10265.
  2. Mekina, B. (26.01.2007). Z detektivi nad javne uslužbence. 
  3. Poročevalec Državnega sveta RS, letnik XV, številka 7 z dne 02.04.2007: 12.
 

BLOG POD LUPO

Zadnji prispevki

Naša dejavnost je več kot reševanje težav po naročilu. Prizadevamo si za osveščanje javnosti, izobraževanje in večjo varnost podjetij ter posameznikov v fizičnem in digitalnem svetu.
Strokovna psihološka pomoč v času po epidemiji Covid-19, s čim smo se soočili
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in osebnostno rast  V Sloveniji smo uspešno prestali zmožnosti zdravstvenega sistema, ukrepov in spoštovanja navodil, predvsem smo upoštevali in ...
Detektivska dejavnost skozi zgodovino do danes - Mednarodni dan detektivov in njegov pomen
Mednarodni dan detektivov - Pogled v preteklost in prihodnost detektivske industrije 24. julija obeležujemo Mednarodni dan detektivov, dan, ki daje prepoznavo pomembnem doprinosu detektivskega del...
10 dejstev o umetni inteligenci in prihodnosti detektivske dejavnosti: Napredek in Izzivi
Evolucija detektivskega dela: Od tradicionalnih tehnik do umetne inteligence (AI) Preiskovalno delo, kot ga poznamo danes, je prešlo dolgo pot od svojih začetkov, ko so detektivi opravljali dolgot...
Preprečevanje gospodarskega vohunjenja: vloga detektiva
Uvod Detektiv lahko bistveno pripomore pri preprečevanju gospodarskega vohunjenja. V razvijajoči se pokrajini globalnega poslovanja se je gospodarsko vohunjenje pojavilo kot pomembna grožnja za or...
Detektivski nasveti za varnost mobilnih naprav in varno komunikacijo
V današnjem digitalnem svetu se vse več ljudi zanaša na mobilne naprave za komunikacijo, delo in družabno življenje. Toda ali ste vedeli, da je varnost mobilnih naprav in varna komunikacija ključne...
Inflacija in tatvine v trgovini: Kakšna je povezava? 2023
Korelacija med inflacijo in kaznivimi ravnanji Inflacija je splošno povečanje cen blaga in storitev na trgu. To pomeni, da se zmanjša kupna moč valute in potrošnikom ostane manj denarja za nakup i...
Najlažje je biti anonimen in ubijati z besedami...
Avtorica: Izr. prof. dr. Eva Boštjančič Objavljeno: Revija Pod lupo št.: 5, letnik 2019 O AVTORICI Izr. prof. dr. Eva Boštjančič je vodja katedre za psihologijo dela in organizacije, ...
Zavarovalne goljufije – pod lupo preiskovalcev
Avtorja: Matjaž Trontelj, Zavarovalnica Vzajemna mag. Katja Pečlin, Zavarovalnica Vzajemna Objavljeno: Revija Pod lupo št.: 5, letnik 2019 Zavarovalne goljufije so bile v zadnjih mese...
Zavzetost policistov pri svojem delu in pomen vodenja
1 Uvod Razslojevanje ljudi med bogate in revne je vedno večje. Kriminaliteta je odklonski pojav, ki je prisoten prav v vseh družbenih slojih, iz različnih vzrokov. Kriminaliteta se izvršuj...
Kako ukrepati, ko delodajalec zazna kršitev konkurenčne prepovedi
Kakšne so možnosti delodajalca pri ugotovljenih kršitvah delavca glede konkurenčne prepovedi? V tokratnem prispevku obravnavamo eno izmed pogodbenih obveznosti delavca, in sicer prepoved konkure...