Avtorica: Bernarda Škrabar Damnjanović, mag. varstvoslovja, doktoranda varstvoslovja, direktorica podjetja Detektivsko varnostna agencija, d. o. o., detektivka od leta 2006, certificirana mednarodna preiskovalka, častna dekanja detektivske šole v Bukarešti, članica izvršnega odbora Council of International Investigators.

1. Uvod

Delavec se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. S svojim ravnanjem ne sme škodovati (materialno, moralno) poslovnim interesom delodajalca. Upoštevati mora predpisane varnostne ukrepe, uporabljati mora predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu. Odzvati se mora na zdravstvene preglede. Če delavec ne ravna tako, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih, s čimer huje krši obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS št. 43/2011) v 51. členu določa prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc, in sicer določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec ugotavlja navedeno stanje po postopku in na način, določenima z internim aktom delodajalca. Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali prepovedanih substanc. Delodajalci si lahko bistveno pripomorejo z detektivom. Detektivi so zapolnili vrzeli na področjih, s katerimi se zaradi različnih razlogov država ni ukvarjala. Eno izmed pomembnih področij je zagotovo tudi izvajanje alkotestov in testov na prepovedane droge. Slednje je novo področje, ki se je pričelo v detektivski dejavnosti razvijati po letu 2015 oz. 2014, ko so se na tem področju pričeli usposabljati prvi zainteresirani detektivi. V naši agenciji smo bili prvi, ki smo operacionalizirali in sistemizirali način, kako detektiv preizkusi delavca na prepovedane droge. S tem smo opredelili proces testiranje in zagotovili učinkovito ter varno testiranje, ki ima procesno vrednost v nadaljnjih delovno pravnih in sodnih postopkih. Testiranje na prepovedane droge je namreč zahtevnejše od preizkusov alkoholiziranosti, velja pripomniti, da sodne prakse na predmetnem področju še ni, medtem, ko je na področju preizkusov alkoholiziranosti že precej sodb. Preizkusi alkoholiziranosti so klasična detektivska storitev, ki je širši slovenski javnosti že znana, da je med diapazonom detektivskih storitev. Medtem pa je področje testiranja na prepovedane droge novo, večini podjetjem neznano področje.

a. Upravičenja detektiva

Detektivi so osebe, ki jim je država s podelitvijo licence prenesla upravičenja, da zbirajo informacije za potrebe naročnikov in opravljajo varnostno-svetovalne naloge za zaščito ljudi in premoženja. Področja dela so natančno predpisana v 26. členu ZDD-1. Zato mora detektiv imeti široko obzorje ter mnogotera znanja, biti mora visoko profesionalen in etičen, ter se stalno izobraževati in usposabljati.

Detektiv pridobiva informacije o:

• osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod;
• anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj;
• dolžnikih in njihovem premoženju;
• predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni;
• dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
• uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov;
• kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;
• zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Kadar vročanje pošiljk urejajo posebni predpisi, mora detektiv izpolnjevati pogoje v skladu s temi predpisi.

Detektiv svetuje fizičnim in pravnim osebam na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.

Detektiv načrtuje in izvaja zaščito poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij.

Detektiv opravlja upravičenja, ki so mu podeljena z drugimi zakoni.

Detektiv lahko pri svojem delu uporablja upravičenja, ki jih predpisuje 27. člen ZDD-1. Torej lahko:

• zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov;
• pridobiva podatke iz evidenc;
• osebno zaznava;
• uporablja tehnična sredstva.

Upravičenja so v zakonu taksativno našteta, tj. od upravičenja, ki najmileje posega v človekove pravice do upravičenja, ki najbolj posega v človekove pravice. Detektiv se lahko pri svojem delu po načelu taktičnega preudarka posluži enega ali vseh, s tem, da mora seveda upoštevati načelo sorazmernosti, kar bo moral, če bo potrebno, retroaktivno dokazovati.

2. Prepovedane droge 

Na področju prepovedanih drog imamo v Republiki Sloveniji sprejeta dva zakona, in sicer Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Ur. l. RS št. 98/1999) ter Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Ur. l. RS št. 108/1999). Navedena zakona opredeljujeta prepovedane droge kot rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v zakonu, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Pri prepovedanih drogah gre za snovi, ki jih zakonodaja nekaterih držav prepoveduje ali omejuje glede na proizvodnjo, distribucijo, prodajo ali uporabo zaradi potencialnih nevarnosti za zdravje, varnost ali družbeni red.

Večini ljudi so dobro znane številne negativne posledice uživanja alkohola in prepovedanih drog. Uživanje alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu lahko privede do zmanjšane produktivnosti, večjega tveganja za nesreče (pri čemur lahko delavec poškoduje bodisi sebe in/ali drugega delavca, stranko) vedenjskih težav in konfliktov med zaposlenimi, pogostejše odsotnosti, bolniškega staleža in zamud, zdravstvenih težav, povečanih stroškov za delodajalca, pravnih posledic, slabega ugleda podjetja, psihološkega vpliva na druge zaposlene. Zato mnoga podjetja izvajajo stroge politike glede uživanja teh substanc. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da predstavlja delavec, ki dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, za delodajalca tveganje za globo v višini od 2.000 do 40.000 EUR.

Iz statističnih podatkov je razvidno, da alkoholne pijače uživa 86 odstotkov ljudi, starejših od 15 let. Največ alkohola se popije v dejavnostih, kot so gradbeništvo, proizvodnja, vozniki tovornjakov, priprava hrane in pijače. Kar 80 odstotkov težav na delu povzročijo občasni uživalci in ne odvisniki. Tveganja so 3,5-krat večja za pogostost napak in nesreč pri delu. Odsotnost z dela je kar 16-krat večja. Povprečna odsotnost z dela zaradi vzrokov alkohola je kar 35,3 dneva. V delovnem razmerju je 19,2 odstotka odvisnikov od prepovedanih drog. Samo 38 od 96 delodajalcev ima ugotavljanje dela pod vplivom drog urejeno v internih aktih. Najpogosteje zaužita droga na delovnem mestu je marihuana.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 izvedel drugo Nacionalno raziskavo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let. Po podatkih raziskave je 21 odstotkov prebivalcev Slovenije že kdaj v življenju uporabilo katero izmed prepovedanih drog, najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 odstotka prebivalcev Slovenije. Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 in amfetamin 2,3 odstotka. O tem, da je že kdaj v življenju uporabilo več drog ob eni priložnosti, je v raziskavi poročalo 8,9 odstotka prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let. Med njimi je najvišji odstotek poročal o uporabi alkohola in konoplje (92 %), sledi uporaba kombinacije alkohola, konoplje in vsaj ene stimulativne droge (10 %). Psihoaktivna zdravila sta v zadnjem letu uporabila 2 odstotka prebivalcev Slovenije; med njimi jih je 16,6 odstotka hkrati uporabilo psihoaktivna zdravila in alkohol, 6,4 odstotka psihoaktivna zdravila in prepovedane droge, 4,6 odstotka pa vse tri snovi.

Primerjava razširjenosti uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let med letoma 2012 in 2018 pokaže, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala, in sicer predvsem na račun konoplje. Nacionalni inštitut za javno zdravje beleži porast uporabe sintetičnih prepovedanih drog. Navedeni porast je najverjetneje posledica lažjega dostopa do prepovedanih drog prek svetovnega spleta, saj je na temnem spletu mogoče enostavno in hitro kupiti katerokoli prepovedano drogo. Pri tem se cene gibljejo že od 15 evrov za gram, pa tudi do 80 evrov za gram, odvisno od prepovedane droge in kakovosti le te. Zaradi nižje cene so vse bolj priljubljene sintetične prepovedane droge, ki nudijo podoben občutek kot druge t. i. klasične prepovedane droge, kot na primer kokain. Primerjava cene je tudi zelo mamljiva, saj sintetične prepovedane droge stanejo že od 15 evrov za gram, kokain dosega cene do 100 ali več evrov za gram, odvisno od lokacije nakupa in kakovosti oz. čistosti.

3. Vloga detektiva pri reševanju zlorabe prepovedanih drog na delovnem mestu

Delodajalec je dolžan poskrbeti za zdravo in varno delovno okolje ter za promocijo zdravja na delovnem mestu. Vprašanja o tveganjih, ki jih na delovno mesto prinaša uporaba psihoaktivnih snovi, so kompleksna, in kadar je treba reševati posamezne primere, je pogosto več vprašanj kot enostavnih odgovorov. Od sprejema Zakona o varnosti in zdravju na delovnem mestu (ZVZD-1) je preteklo že več let, v podjetjih so pripravljeni in sprejeti interni akti, v katerih je bolj ali manj podrobno opisano, kako postopati v primeru pojava alkohola na delovnem mestu, a mnogokrat le okvirno, kako ravnati v primeru prepovedanih drog, pa ne.

Dejavniki tveganja pri delu so raznoliki in mnogoteri, posledično prihaja do delovnih nesreč oz. nesreče pri delu. Vsak delodajalec in tudi delavec se praviloma zavzemata za zmanjšanje tveganj pri delu. Eden večjih dejavnikov pri delovnih nesrečah je delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Da bi se delodajalci zaščitili pred odgovornostjo in tudi zaradi izpolnjevanja predpisanih norm, se odločajo za opravljanje preventivnih alkotestov in vse pogosteje tudi testov na prepovedane droge. Tako ob pozitivnem rezultatu osebo izločijo iz delovnega procesa in poskrbijo tako za varnost te osebe, kot tudi za varnost ostalih zaposlenih. Delavca, ki dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, je treba nemudoma izločiti iz delovnega procesa. Pomembno je, da so ustrezni postopki in posledice konkretno opredeljeni v pravilniku, ki skrbi za urejanje tega področja znotraj podjetja. Pri pojavu odklonskega vedenja delavcev se nadrejeni reševanja lotijo v večini kurativno, namesto, da bi imeli uvedene preventivne tehnike in bi na tak način preprečili pojav že v osnovi ter na takšen način tudi zmanjšali tveganja poškodb na delu, absentizma itd. ter posledično tudi zmanjšali stroške podjetja oz. organizacije. Eno izmed glavnih preventivnih orodij je uvedba preventivnih nenapovedanih alkotestov in testov na prepovedane droge. Dokazano je, da se zloraba alkohola in prepovedanih drog v podjetjih ter organizacijah prepolovi. To pa seveda pomeni bistveno zmanjšanje stroškov podjetja oz. organizacije. Svetuje se, da podjetje oz. organizacija redno periodično preverja alkoholiziranost in delo pod vplivom prepovedanih drog na delovnem mestu. S tem tudi zagotavlja ustrezne delovne pogoje in skrbi za varstvo in zdravje na delovnem mestu. Ne nazadnje lahko delodajalca doleti visoka kazen Inšpektorata za delo, v kolikor ne bi ustrezno ukrepal.

a. Priprava na izvedbo postopka

Podjetje oz. organizacija mora detektiva pred postopkom pisno pooblastiti, v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011). Delodajalec s tem svojo pravico in tudi dolžnost, da za delavce zagotavlja varno delovno okolje, prenese na detektiva, ki nato izvede bodisi preizkus alkoholiziranosti in/ali test na prepovedane droge. Preizkus na prepovedane droge s hitrim testom je hiter in učinkovit, kar je izredno pomembno in ključno, ko delodajalec naleti na sum, da je nekdo od zaposlenih pod vplivom alkohola in/ali vplivom prepovedanih drog. Skozi več kot 17-letno prakso dela na detektivskem področju smo se uspeli na urgentne klice odzvati tako, da smo bili na mestu in opravili alkotest in/ali test na prepovedane droge v roku pol ure do ene ure od klica. Postopek mora biti pravilno izveden, saj lahko detektiv le na takšni podlagi pridobi ustrezne dokaze, ki v morebitnih nadaljnjih postopkih vzdržijo tudi sodno presojo. Postopek se izvede z ustreznimi napravami, ki morajo biti kalibrirane v skladu s predpisi, in z ustreznimi testi. Detektiv mora biti ustrezno usposobljen za rokovanje z alkotesterjem in testi na prepovedane droge, imeti mora tudi ustrezna potrdila o tem.

Testi za droge v slini ne morejo nadomestiti urinskih imunokemijskih testov, a omogočajo opredelitev nedavne uporabe droge in tako z večjo verjetnostjo napovedujejo zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti, torej stanja, ko obstaja večje tveganje za nastanek nezgod na delovnem mestu in pri vožnji motornega vozila. Odvzem sline poteka pod stalnim nadzorom, kar onemogoča zamenjavo vzorcev, adulteracijo vzorca z dodajanjem določenih kemikalij, pa tudi problematiko izbire spola osebe, ki odvzem nadzoruje. Koncentracija prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil v krvi ali slini je 10- do 100-krat nižja kot v urinu.

Slina je biološka tekočina, ki pridobiva na pomenu pri kliničnih in forenzičnih testiranjih na psihoaktivne snovi, saj omogoča higieničen, neinvaziven odvzem ali več zaporednih odvzemov, ki jih je mogoče ves čas nadzorovati. Rezultati merjenja dajejo informacijo o nedavni uporabi nekaterih najpogosteje uporabljenih skupin prepovedanih drog: kanabisa, opiatov, kokaina, amfetaminov, metamfetaminov, benzodiazepinov, metadona in drugih pogosto uporabljenih snovi. Naraščajoča priljubljenost je nedvomno posledica tehnoloških izboljšav tako pri hitrih imunokromatografskih testih kot tudi pripravah za odvzem vzorca sline, kar je vse mogoče narediti ob preiskovancu, na delovnem mestu, na cesti in ne nazadnje v laboratorijskih postopkih, ki so sposobni v majhnih vzorcih sline izmeriti večje število analitov.

Glede na sodno prakso lahko v primeru odklonitve preizkusa alkoholiziranosti delodajalec alkoholiziranost delavca dokazuje s pričami. Gre torej za laično izjavo prič, ki so zaznale določene znake vinjenosti pri delavcu, kot je npr. zadah po alkoholu, opotekajoča se hoja in upočasnjene reakcije, zapletajoč se govor. Veliko težje je samo z izpovedbo prič dokazovati delo pod vplivom prepovedanih drog. Zelo težko je namreč reči, katero vrsto prepovedane droge je delavec konzumiral. Lahko se zgodi, da zmotno prepoznamo znake, ko je delavec pod vplivom prepovedanih drog, pa to pripišemo alkoholiziranosti. Delodajalci se bistveno redkeje odločajo za testiranje na prepovedane droge, ker bodisi področja nimajo urejenega v internih aktih ali pa so prepričani, da v njihovem podjetju oz. organizaciji delavci ne delajo pod vplivom prepovedanih drog. Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga, da delodajalec s pravilnikom uredi postopek in način ugotavljanja stanja delavcev, če ti delajo ali so na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Pri tem pa velja pripomniti, da je področje prepovedanih drog precej zahtevno, posebno še, če vzamemo v obzir, da morajo dokazi, ki se zberejo zoper delavca, ki je pod vplivom prepovedanih drog v delovnem procesu, vzdržati tudi morebitne sodne presoje.

b. Izvedba postopka

Delo s hitrimi testi je sestavljeno iz naslednjih postopkov:

• odvzem vzorca sline,
• prenos sline do reagentov, pri čemer se pri nekaterih testih uporabljajo dodatne raztopine,
• imunokromatografija s prikazom (optičnih) rezultatov.

V primeru suma, da je določen delavec v delovnem procesu pod vplivom prepovedanih drog, je obveznost vodje, da se mu zagotovi varno mesto, kje se počaka na prihod detektiva, ki izvede postopek. Delavcu mora biti zagotovljena zasebnost ob postopku testiranja v smislu, da pri postopku ni prisotnih tretjih, nepooblaščenih oseb. Zato je pomembno, da se postopek izvede npr. v pisarni, kjer so prisotni delavec, ki se ga testira, detektiv kot izvajalec in priča na strani delodajalca. V kolikor gre npr. za delovišče na prostem ipd., se zagotovi tak prostor npr. v osebnem vozilu oz. nekje, kjer je to primerno. Najprej se od delavca vzamejo osebni podatki in se ga vpraša o tem, ali se strinja s postopkom. To se v zapisniku tudi ustrezno označi. Če delavec s postopkom ne soglaša, se stanje dela pod vplivom prepovedanih drog ugotavlja po drugih znakih ali se ga usmeri na strokovni pregled. Če testiranec s postopkom soglaša, se postopek izvede s tehničnimi sredstvi, ki so kalibrirana in atestirana za ugotavljanje stanja pod vplivom alkohola oz. z imunokemijskimi testi na prepovedane droge. Pozitiven rezultat pomeni kršitev in delavca je treba odstraniti z delovnega mesta. Detektiv celoten postopek dokumentira na način, da sestavi strokovni detektivski zapisnik. V kolikor delavec oz. testiranec z rezultatom ne soglaša, mu je treba ponuditi možnost strokovnega pregleda v ustreznem referenčnem laboratoriju. Nadaljnji postopek delodajalca pa je odvisen od tega, kako ima slednji sankcije opredeljene v pravilniku oz. internemu aktu. Slovenski delodajalci imajo to zelo različno opredeljeno, nekaterim delavcem se izreče opomin, nekaterim sledi odpoved delovnega razmerja.

4. Zaključek

Neprimerno vedenje ali neustrezna usposobljenost delavca lahko za podjetje predstavlja obsežno breme v smislu finančnih in operativnih stroškov. Delavci, ki ne izpolnjujejo svojih delovnih obveznosti ali se vedejo delinkventno, lahko povzročijo neposredne izgube zaradi zmanjšane produktivnosti, morebitnih odškodninskih zahtevkov ali stroškov ponovnega usposabljanja. Poleg tega lahko takšno vedenje povzroči tudi posredne stroške, kot so zmanjšana moralna vrednost zaposlenih, slabša delovna klima ali negativna percepcija podjetja v javnosti. Zdravstvena in varnostna tveganja so prav tako pomembna skrb. Delavec, ki se ne drži varnostnih protokolov ali je pod vplivom alkohola in/ ali prepovedanih drog, lahko ogrozi ne le svoje zdravje in življenje, ampak tudi zdravje in življenje svojih sodelavcev. Takšne situacije lahko privedejo do resnih poškodb, dolgotrajnih bolniških odsotnosti in celo smrtnih primerov, kar lahko povzroči dodatne stroške za podjetje in nepopravljivo škodo njegovemu ugledu.

Številne raziskave poudarjajo ključno vlogo zaposlenih v uspešnosti in trajnosti podjetja. Zaposleni niso le vir delovne sile, ampak tudi ambasadorji podjetja, nosilci korporativne kulture in ključni dejavnik v odnosih s strankami. Zato je nujno, da podjetja vlagajo v pravilno izbiro, usposabljanje in motivacijo svojih zaposlenih ter vzpostavljajo učinkovite mehanizme za prepoznavanje in obravnavanje morebitnih težav. Pomembno je, da so v internih aktih navedena navodila, kako postopati v različnih situacijah, ki se pojavljajo: na primer, kaj storiti v primeru, če je hitri test na droge pozitiven, ali v primeru, če je test na droge negativen, sum na stanje pod vplivom psihoaktivnih snovi pa kljub temu obstaja. V statistiki industrijsko razvitih držav je alkohol tista psihoaktivna snov, ki je najpogostejši vzrok prometnih nezgod in nezgod na delovnem mestu. Kar 10 odstotkov ljudi, starejših od 12 let, pa je bolj ali manj pogostih uporabnikov tudi drugih psihoaktivnih snovi; 75 odstotkov uporabnikov t. i. drugih psihoaktivnih snovi je tudi zaposlenih: redno, začasno ali priložnostno. Alkohol, prepovedane droge in psihoaktivna zdravila naj bi bila soudeležena pri 25 do 35 odstotkov vseh nezgod in smrti na delovnem mestu. Škoda zaradi zlorabe psihoaktivnih snovi na delovnem mestu se v Evropski uniji ocenjuje na več sto milijard evrov. Po poročilih podjetij se je leto dni po uvedbi testiranja na droge na delovnem mestu pogostnost pozitivnih rezultatov prepolovila.

Detektivska dejavnost predstavlja kompleksno in multidisciplinarno področje, ki zahteva poglobljeno razumevanje različnih aspektov preiskovalnega dela. Da bi detektiv dosegel visoko stopnjo strokovnosti, je nujno, da preživi več let v intenzivnem praktičnem delu, kjer pridobi dragocene izkušnje in se srečuje z različnimi izzivi. Eden izmed ključnih aspektov detektivskega dela je tudi sposobnost izvajanja in interpretacije preizkusov alkoholiziranosti ter testiranj na prepovedane droge. To ne zahteva le tehničnega znanja o uporabi in delovanju relevantnih naprav, temveč tudi razumevanje fizioloških in farmakoloških procesov, povezanih z vnosom alkohola in drog v človeško telo. Poleg tega je potrebno biti seznanjen z zakonodajo in pravilniki, ki urejajo to področje, ter razumeti pravne posledice, ki izhajajo iz rezultatov testov. Poleg teh tehničnih in znanstvenih kompetenc je za detektiva ključnega pomena tudi razvijanje veščin komunikacije, analitičnega razmišljanja in etičnega delovanja. Vsaka situacija, s katero se srečuje v svoji karieri, prispeva k njegovemu profesionalnemu razvoju in mu omogoča, da postane bolj učinkovit in zanesljiv strokovnjak na svojem področju. Zato je za resnično strokovno delovanje na detektivskem področju nujna kombinacija formalnega izobraževanja, praktičnega usposabljanja in neprestanega profesionalnega razvoja.