TRADICIJA JE ROJENA…

»Obstajata samo dve vrsti ljudi: tisti, ki so predani in tisti,ki zahtevajo predanost«. Henry Wadsworth Longfellow

V spominih Allana Pinkertona lahko preberemo, da se je v času njegove odsotnosti v mestu, Chicago razvilo v vseh pogledih. Z razvojem industrije so prišli ljudje, in z novimi ljudmi so prišle nove, svetle ideje in vizije. Vendar z napredkom in ljudmi je, žal, prišel tudi kriminal generiran s strani tistih, ki so želeli na hitro obogateti ali pa samo živeti na »lahkoten način«. Vsak dan so bili prebivalci v mestu lahko žrtve tatvine, vloma ali ropa. V mnogih delih mesta je bilo za ženske nevarno, sploh če so se sprehajale same. Nekaj običajnega za mesto je bilo, da je ob pomladnih mesecih na obrežjih reke Chicago naplavljajo razpadajoča trupla, katerih identiteta se je kasneje redkokdaj ugotovila. V takih razmerah je v poznih 40. letih 19. stoletja v mestu delovalo manj kot ducat policistov, ki so morali varovati populacijo 30.000 in tudi to je bil razlog, da so se policisti sami izogibali nevarnim soseskam in kontaktu tamkajšnjih prebivalcev, kar je pomenilo, da je bilo malo upanja za izboljšanje razmer. Allan Pinkerton je ugotovil, da mu je tako delo pisano na kožo. Odločil se je, da se bo s to zadevo soočil, in to na pošten način – brez podkupovanja. In tisti, ki so ga želeli zasmehovati, so naleteli na odločen odgovor. Mesto je dobilo prvega pravega policista. Kmalu je pričel s kariero prvega policista. V tej službi je uspel, kajti njegova integriteta ni bila vprašljiva. Posedoval je izjemno sposobnost »branja ljudi«. Med množico ljudi je hitro zaznal sumljivo osebo. S svojo sposobnostjo hitrega mišljenja je lahko prepričal krivega človeka v priznanje, še preden se je dotični tega sploh zavedal. Vendar, kar je spodbujalo vso njegovo dejavnost, je bila njegova hrabrost, kajti bal se ni nikogar in ničesar Svoje delo je ljubil, predano in zvesto, vendar je bila na drugi strani tudi družina, ki jo je bilo potrebno vzdrževati. Razmišljal je o dveh stvareh: ali se vrne k obrtniškemu poslu izdelovanja sodov ali pa odpre lastno privatno preiskovalno agencijo. Take vrste službe v mestu še ni bilo, nekaj malega se je razvijalo le v drugih delih države. Preden se je dokončno odločil, si je poskušal poiskati nove potencialne kliente, ki so ga poznali že od prej in so bili z njegovim delom zadovoljni. Med njimi so bila tudi železniška podjetja srednjegazahoda, vključno z vodilnim podjetjem na tem področju Rock Island and Illinois Central Railroad. To je bilo podjetje za katerega je uspešno razrešil številne tatvine in druge nepojasnjene primere. Odvetnik družbe Abraham Lincoln je zelo spoštoval Pinkertona, in nič čudnega ni bilo, če sta bila skupaj videna na večerji v bližnjem lokalu. Samozavesten zaradi zadovoljnih strank je na Peti aveniji 151 (Fifth Avenue 151) v središču Chicaga odprl svojo pisarno in se hkrati oglaševal v dnevnem časopisju. Pinkertonova detektivska agencija ni obljubljala le rezultatov, ampak je predvsem poudarjala etični vidik svojega delovanja. V času, ko je mnogo policistov in njihovih šefov sodelovalo s kriminalci in si tudi delilo ilegalno pridobljen dobiček, je Pinkertonova etika reflektirala poštenost in integriteto same agencije: Allan Pinkerton se je zavezal, da:

• Ne sprejema podkupnin,
• ne sodeluje s kriminalci,
• je partner lokalnim policistom, ko ga potrebujejo,
• zavrača ločitvene primere ali primere, ki nakazujejo škandale strank oz. naročnikov,
• zavrača denarne nagrade (njegovi agenti in sodelavci so bili dovolj dobro plačani),
• nikoli ne zviša tarife, ne da bi o tem obvestil svojega klienta,
• poroča svojim strankam o napredku primera na dnevni bazi.

Pinkerton je postal sam sebi najboljša reklama. Ko je s svojimi sodelavci razrešil primer je zagotovil, da je dnevno časopisje poročalo o njihovih uspešno rešenih primerih. Ni ga bilo strah pokazati kaj in kako dela, saj je bil predan svojemu delu in je obsesivno preganjal vse kriminalce, ki so njemu ali njegovim sodelavcem prišli nasproti. Tisti, ki so ga najeli, so ugotovili, da je izredno sposoben in delaven človek. Kmalu ga je prešinil občutek, da za predstavitev agencije potrebuje tudi nekaj vizualnega, kar ga je pripeljalo do ideje, da izoblikuje tablo z logotipom, ki bo nedvoumno sporočala, s čim se agencija ukvarja. Amerika se je kmalu seznanila z motom: »We never sleep«, kar je nakazovalo na to, da je njegova detektivska agencija s svojimi sodelavci prisotna kjerkoli in kadarkoli. V sredini reklamne table je bilo narisano odprto oko, ki je čuječe in pozorno gledalo v svet. Prepoznavni znak je imel velik vpliv na pojav nove besedne zveze »private eye« [privatno oko]. Amerika je pričela Pinkertona klicati »The Eye« [Oko].