← Vsi blog prispevki
Smo detektivi vohljači?
Marsikdo ima detektive za navadne vohljače. Takšno oznako je zaslediti tako v domačih, predvsem pa v tujih medijih in ta oznaka je, žal, še vedno neko splošno mnenje ljudi o našem delu. Poleg tega pa velja omeniti, da ima veliko ljudi nerealna pričakovanja, ko želijo angažirati detektiva. Predvsem ta pričakovanja temeljijo na raznih tv serijah in filmih, v katerih ne manjka akcije, pištol, hitrih vozil, ekscentričnih preiskovalcev z nadnaravnimi močmi, ki kar iz neba rešijo primer. To so pravljice za lahko noč in pa zgodbice za ob vrčku piva s prijatelji.
Nenazadnje pa se trend počasi pomika tudi na našo stran, saj število tistih, ki vidijo korist v detektivskem zbiranju dokaznega gradiva, raste, a vendarle je ta proces zelo počasen. Že v preteklosti so se detektivi trudili ustvariti pozitivno podobo detektivskega dela. Ta trud poteka še danes.
Oseb, ki kršijo bolniški dopust, kradejo, goljufajo pri potnih stroških, uživajo alkohol in prepovedane droge na delovnem mestu, pišejo anonimna pisanja in podobno, bo vedno dovolj. Pri tem je pomembno, da lahko preiskavo opravi le gospodarski detektiv z licenco. Pri opravljanju tega dela se namreč posega v zasebnost osebe, ki se jo preiskuje, nadzoruje, zato je bistveno, da to delo opravi kompetenten, izkušen in licenciran detektiv.
V Sloveniji imamo k sreči, za razliko od nekaterih drugih držav, zakonsko urejeno to dejavnost. Vendarle to še zdaleč ni dovolj, da bi na dolgi rok zagotavljali profesionalizacijo tega poklica. V praksi je namreč v Sloveniji tako, da lahko vsakdo, ki diplomira na visokošolskem ali univerzitetnem programu katerekoli smeri, opravi 80-urno usposabljanje, ki je skoraj samo teoretično, pristopi k izpitu, ga opravi in v kolikor izpolnjuje ostale pogoje – nekaznovanost, lahko dvigne licenco in prične delati. To pomeni, da je detektiv lahko že vsak, ki se prebije skozi to sito, z 22 leti in več. Brez kakršnih koli izkušenj iz življenja, kaj šele preiskovanja! Torej nismo v 22 letih, odkar je bil leta 1994 v Sloveniji sprejet prvi Zakon o detektivski dejavnosti, naredili nič, da bi poskrbeli za podmladek in nabiranje izkušenj, učenje mladih ljudi.
Detektivsko delo je resno in težko ter nič kaj podobno detektivskemu delu v serijah in filmih.Človek, ki pridobi licenco, je torej popolnoma nekvalificiran za opravljanje tega dela! In v praksi postavljen pred nešteto vprašanj. Strokovnost je torej postavljena pod vprašaj posameznega novopečenega detektiva in tega, kako suveren je (ali celo nespameten!), da bo sprejel primer, za katerega ne ve, ali mu bo kos. Neizkušeni detektivi se ne znajdejo s svojimi zakonskimi upravičenji, zato lahko sprejmejo tudi primere, v katerih stranka ne izpolnjuje upravičenega interesa za angažiranje detektiva. Poleg tega lahko pri svojem delu posežejo po nedovoljenih metodah.
Iz tujine so znani škandalozni primeri, med njimi znamo podjetje LIDL, ki je leta 2008 najelo poceni detektive, ki so sledili zaposlene in jih fotografirali ter snemali celo v zasebnih prostorih, jim prisluškovali.
Za naše stranke zbiramo dokazno gradivo, ki je pomoč v nadaljnjih postopkih pred sodišči in drugimi organi.Tudi razni filmi, nanizanke in serije zelo izkrivljajo podobo našega dela, ko prikazujejo detektive kot vsemogočne ali pa prikazujejo popolnoma prepovedane metode dela, kot je prisluškovanje, vdiranje v računalnike, telefonske pogovore ipd. Zato se ne čudimo, ko imajo tudi ljudje, ki nas kličejo, včasih razne bizarne zahteve, kot je vdiranje v telefone, iskanje gesla za vstop v ženin/možev e-poštni nabiralnik, Facebook ptofil, želijo imeti izpiske klicev, sms sporočil, vsebino le-teh ipd…, kar je seveda popolnoma nezakonito.
Detektivi so tisti, ki zberejo ustrezno dokazno gradivo, ki je uporabno tudi za potrebe sodišč. Kdo potrebuje dokaze? Žrtve, ki morajo biti zaščitene. Komu »škodi« detektivska preiskava? Storilcem. Ponekod v drugih državah se stroški detektiva v nadaljnjem postopku na sodišču stranki povrnejo. Pri opazovanju osebe pa je seveda potrebno najprej upoštevati načelo zakonitosti in sorazmernosti, da se v zasebnost osebe posega čim manj oz. le toliko, kot je to nujno potrebno. Detektivi smo zasebni pomočniki pravne države, saj smo pomembni pri iskanju resnice, dokaznega gradiva in pri pomoči žrtvam. Na koga bi se osebe in podjetja lahko obrnila, če ne na nas? Detektivi smo zato pomemben del družbe.
Bernarda ŠKRABAR